Moji začetki
Za naravno kozmetiko sem se začela zanimati nekje v gimnaziji, ko sem v eni redkih trgovin, ki je prodajala eterična olja, kupila dve eterični olji ter eno osnovno olje in si naredila mešanico za nego obraza. Temu sem kasneje dodala še kakšne maske iz domače kuhinje (banana, med, ananas, jogurt in podobne skoraj jedilne stvaritve).
Med študijem biotehnologije sem se začela zanimati za sestavine v komercialni kozmetiki s poudarkom na tistih z naravnim izvorom seveda. Znanje kemije, biokemije in biologije mi je pomagalo pri dešifriranju zapletenih imen na kozmetični embalaži in kmalu sem spoznala, da v trgovini težko najdem kremo, ki bi vsebovala stvari, ki jih želim in ne bi vsebovala tistih, ki jih na svoji koži ne želim. Ravno sem začenjala podiplomski študij biomedicine, ko sem se odločila izdelati kremo za obraz. Poskus se je končal precej klavrno, s kepico olja in čebeljega voska, ki je plavala v hidrolatu. Ta neuspeh pa me je pahnil v svet emulzij, vodnih in oljnih faz, konzervansov, aktivnih snovi in formulacij. Zaradi svojega »znanstvenega« ozadja sem se ogromno kozmetične kemije naučila iz strokovnih knjig in znanstvenih člankov. Tako sem doma izdelovala tisoč in eno kremo zase in za svoje kolegice, kmalu sem se lotila še šamponov in balzamov za lase, v trgovini smo kupovali le še zobno pasto.