KOŽA - 1.del: Zgradba in funkcija kože

Koža je naš največji organ in predstavlja 15 % telesne teže, s površino 1,5-2 m² pri odraslem človeku. Koža je sestavljena iz treh plasti: epidermis (povrhnjica), dermis (cutis, usnjica) in hipodermis (subcutis, podkožje). H koži prištevamo tudi kožne priveske: žleze znojnice, lojnice, nohte, dlake in lase.

V današnjem blogu si bomo podrobno ogledale sestavo kože. Razumevanje sestave je pomembno za učinkovito formuliranje izdelkov. S spoznavanjem kože in njenega delovanja bomo namreč razumele kako globoko prodirajo posamezne komponente naših izdelkov, katere sestavine so telesu lastne in zato učinkovite in kako hitro bomo opazile rezultate nanašanja določenega izdelka na kožo.
 

Sestava kože

Vir: http://www.biolekarna.si/sl/artikli/29/topkrin-amino-stem-500#.V7b0NZiLSM8

Epidermis

Epidermis je zgornja plast kože in v debelini meri od 0,5 mm (očesne veke) pa do 1,5 mm (dlani in podplati). Epidermis sestavlja več plasti, od površine proti notranjost kože si sledijo:

• Stratum corneum - poroženela plast
• Stratum lucidum - svetleča plast (samo na dlaneh in podplatih)
• Stratum granulosum - zrnata plast
• Stratum spinosum - trnasta plast
• Stratum basale - bazalna plast

Vir: povzeto po https://courses.lumenlearning.com/suny-ap1/chapter/layers-of-the-skin/

Keratinizacija

Večji del epidermalnih celic predstavljajo keratinociti. Epidermis se ves čas obnavlja. Proces nastanka novih keratinocitov ter njihovo dozorevanje in diferenciacijo imenujemo keratinizacija (roženenje). Proces keratinizacije traja 4-6 tednov, odvisno od starosti (pri mladem človeku manj, s staranjem pa se ta proces podaljša). Keratinociti se delijo v najglobljem delu epidermisa, ki se imenuje bazalna plast, pod njo pa je bazalna membrana, ki ločuje epidermis od dermisa. Celice med seboj povezujejo dezmosomi (medcelični stiki). Keratinocit se v bazalni plasti razdeli v dve hčerinski celici, od katerih ena ostane v bazalni plasti za ponovno delitev, druga pa potuje proti površju in se diferencira. Keratinociti so napolnjeni s keratinom, ki predstavlja 95 % vseh proteinov v epidermisu.

Keratinociti in korneociti

Keratinociti v medcelični prostor izločajo zmes lipidov, holesterola, prostih maščobnih kislin in ceramidov. Te snovi vplivajo na boljšo kohezijo celic in učinkovitejšo barierno funkcijo epidermisa. S pomikanjem proti površju postajajo keratinociti bolj ploščati, prihaja tudi do degeneracije (odmiranja) jedra. Na površju se spremenijo v korneocite in izgubijo jedro. Ta zgornja plast predstavlja 'mrtvi' del epidermisa in jo imenujemo rožena plast ali stratum corneum. Sestavljajo jo ploščate poroženele (mrtve) celice (korneociti), napolnjene s keratinom, maščobnimi kislinami, lipidi in ceramidi.

Deskvamacija

Sčasoma se povezave med korneociti prekinejo in celice odpadejo s površja kože. Ta proces imenujemo deskvamacija ali luščenje kože. Stratum corneum je v stiku z zunanjim okoljem in ima pomembno zaščitno funkcijo. Luščenje kože je v ravnovesju z nastankom novih celic v bazalni plasti. Z namernim luščenjem povrhnjice (primer: piling) sprožimo obnovo epidermisa in delitev keratinocitov v bazalni plasti.

Vrste celic v epidermisu

Poleg keratinocitov najdemo v epidermisu še druge vrste celic:

• V globjem delu epidermisa najdemo melanocite, ki predstavljajo 5 % vseh celic epidermisa. Melanociti proizvajajo melanin, ki naši koži dajejo barvo. Vsak melanocit oskrbuje z melaninom 36 sosednjih keratinocitov. Melanin ščiti keratinocite pred škodljivimi učinki UV sevanja.
• V epidermisu najdemo tudi Langerhansove celice, ki so obrambne celice. Njihova naloga je zaznavanje tujkov (antigenov) v epidermisu in njihov prenos v bezgavke do limfocitov. Tam se sproži celični imunski odziv, kar privede do uničenja in izločitve tujka.
• Čutne celice epidermisa so Merklove celice, ki so mehanoreceptorji (sprejemniki mehanskih dražljajev) in sodelujejo pri tipu.

V epidermisu ni krvnih žil, zato hranljive snovi in kisik prejema od spodnje plasti - dermisa.
 

Dermis

Dermis je srednja plast kože, takoj pod epidermisom. V njem je preplet krvnih in limfnih žil, ki omogoča termoregulacijo in celjenje kože. Dermis sestavlja voda (do 80 %) ter elastinska in kolagenska vlakna v glikoproteinskem gelu. Ta plast kože je 10-40 krat debelejša od epidermisa. Osnovne celice dermisa so fibroblasti in jih v večji meri najdemo v zgornjem delu dermisa, bližje epidermisu. Fibroblasti proizvajajo kolagenska in elastinska vlakna, ki so sestavni del medceličnega matriksa, ter glikozaminoglikane (npr. hialuronsko kislino). Kolagenska vlakna predstavljajo 70 % vseh proteinov v dermisu in omogočajo čvrstost in togost dermisa, elastinska vlakna dajejo koži elastičnost, hialuronska kislina pa mu daje polnost.

Živčni preplet v dermisu omogoča zaznavo tipa, temperature in pritiska. V dermisu najdemo številna čutna telesca: Meissnerjeva, Vater-Pacinijeva in Ruffinijeva telesca. V dermisu se nahajajo tudi dlačni folikli z lojnicami in izvodila znojnic.

Hipodermis

Hipodermis je najgloblja in najdebelejša plast kože. V glavnem je sestavljena iz adipocitov; celic, ki so specializirane za skladiščenje maščobe. Adipociti so združeni v skupke - lobule, ločuje pa jih vezivno tkivo. Podkožje služi kot energijski rezervoar, saj se lahko maščoba ob potrebi porabi za vir energije. Hipodermis ima vlogo tudi pri termoregulaciji, saj je maščoba toplotni izolator.

V podkožju so lasni mešički in sekretorni del (sekrecija = izločanje snovi) žlez znojnic.
 

Funkcije kože:

Med osnovne funkcije kože spadajo:

• barierna fukcija: zaščita pred zunanjimi dejavniki,
• termoregulacija: uravnavanje telesne temperature,
• sinteza pigmenta melanina: zaščita pred UV sevanjem,
• sinteza vitamina D₃: pod vplivom sončne svetlobe,
• sprejemanje dražljajev: koža je pomemben čutilni organ.

Zaščitna lipidna bariera:

Med glavne funkcije kože spada barierna funkcija, ki predstavlja prvo linijo obrambe pred zunanjim svetom (tujki, mikroorganizmi, polutanti, alergeni, vremenskimi razmerami itd.), hkrati pa preprečuje tudi izgubo vlage/vode iz kože.

V zadnjem času je vedno pogostejša problematika, ki jo zaznavamo, porušena lipidna bariera. Če je kožna bariera okrnjena, je to kot hiša iz kart, ki se izredno hitro podre in povzroči učinek domin: pride do izsušenosti kože, koža postane bolj občutljiva, prihaja do mikrovnetij in rdečice na koži, koža je bolj podvržena fotostaranju, poškodbam in alergijam. Neokrnjena zaščitna lipidna bariera je osnova, na kateri gradimo nego, zato je vedno prvi korak, za katerega moramo poskrbeti.

Kako si lahko pri porušeni lipidni barieri pomagamo, si lahko prebereš v blog objavi Porušena lipidna bariera: kako jo popravim? Na spodnji povezavi si lahko ogledaš tudi moj FB LIVE o porušeni lipidni barieri, občutljivosti kože in kako ji pomagamo. V obeh prispevkih predstavim tudi našo mesečno recepturo za barierni serum, s katerim ponovno vzpostaviš zdravo kožno bariero in tako koži povrneš zdravje.

Nadaljnji prispevki iz serije na temo kože:

Koža - 1.del: Barierna funkcija kože
Koža - 1.del: O kožnih priveskih - žlezah, laseh in nohtih
Koža - 2.del: Hidratiranost kože
Koža - 2.del: Kozmetične sestavine za vlaženje kože
Koža - 3.del: Površinski lipidi
Koža - 3.del: Mikroflora kože
Koža - 3.del: Dermalna absorpcija
Koža - 4.del: Tipi kože in njihova določitev
Koža - 4.del: Mastna vs. suha koža
Koža - 4.del: Občutljiva koža - akne
Koža - 4.del: Občutljiva koža - rozacea, alergije, zbadanje
Koža - 4.del: Pigmentirana in gubasta koža

Viri:

Baumann, L. Cosmetic dermatology: Principles and practice, 2th ed. McGraw-Hill Medical. 2009.

Draelos, Z. Cosmetic dermatology: Products and procedures, 2th ed. Wiley Blackwell. 2016.

Habif, T. P. Clinical dermatology: a color guide to diagnosis and therapy, 6th ed. Elsevier Health Sciences. 2015: 1.

Martinčič., D.Š., Cör, A., Cvetko E., Marš, T., Logan M. Anatomija, histologija in fiziologija. 2. izdaja. Ljubljana. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2008.

An organ revealed: the epidermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=skin_science_root%5Ean_organ_revealed%5Ethe_epidermis

An organ revealed: the dermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=SKIN_SCIENCE_ROOT^AN_ORGAN_REVEALED^THE_DERMIS&cur=THE_DERMIS

An organ revealed: the hypodermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=SKIN_SCIENCE_ROOT^AN_ORGAN_REVEALED^THE_HYPODERMIS&cur=THE_HYPODERMIS