Plastična kozmetična embalaža - ali je varna?

S plastiko se danes srečamo že praktično na vsakem koraku. Tudi v kozmetični industriji ima pomembno vlogo. Ker predstavlja plastična embalaža največji delež kozmetične embalaže na trgu, se bomo v tokratnem prispevku osredotočili nanjo.

Plastika predstavlja velik ekološki problem, saj se vedno več izdelkov, ki jih kupujemo, nahaja v plastični embalaži (pogosto čisto brez potrebe!). Hkrati se pojavlja tudi vedno več zaskrbljujočih informacij o prehajanju nečistoč iz plastične embalaže v izdelke (kozmetične ali druge), ki se nahajajo v njej. Ali je plastična embalaža varna ali nevarna? Kakšne vrste plastične embalaže sploh poznamo in kakšne so razlike med njimi? Katera je primerna za kozmetiko in katera ne?

Poglejmo si vrste plastike in povejmo nekaj zanimivih in koristnih informacij o uporabi plastike ter o njenih alternativah.

 

Začetne zanimivosti v številkah:

• V Zahodni Evropi in Severni Ameriki povprečni posameznik letno porabi 100 kg plastike, večinoma v obliki embalaže.
• V letu 2013 je bilo proizvedenih 299 milijonov ton plastike, v naslednjem letu pa se je številka povečala za 4 %.
• Plastika predstavlja 4 % celotne uporabe nafte.
• 22-43 % plastike konča na odlagališčih in 10-20 milijonov ton plastike letno konča v oceanih.

 

Splošne prednosti in slabosti plastične embalaže

Prednosti:

• Lahek material
• Ni težav s korozijo (v nasprotju s kovinsko embalažo)
• Odporne na plesni in glive
• Možnost oblikovanja in dekoracije
• Načeloma so kemijsko stabilne
• Mehanska trdnost

Slabosti:

• Ni popolne tesnosti (plini, vlaga)
• Elektrostatičnost (prah, nečistote)
• Adsorbcija in absorpcija (različnih sestavin kot so PAS, konzervansi)
• Prehajanje svetlobe (lahko dodajamo UV absorberje)

 



 

Vrste plastike

 

PET (polietilen tereftalat)

• Poceni
• Enostavno recikliranje
• Lahek material
• Transparenten in brezbarven
• Dobra odpornost na alkohol in topila
• Slabša integriteta materiala zaradi relativno visoke prepustnosti za kisik
• Ni primeren za izdelke, ki vsebujejo več kot 5 % eteričnih olj ali več kot 15 % parfumskih olj

PETG (polietilen tereftalat glikol)

• Trd material
• Odpornost proti kemikalijam (alkohol, aceton)

 

HDPE (polietilen visoke gostote)

• Majhna verjetnost odpuščanja snovi (iz plastike v izdelek)
• Vsestranskost
• Trdoživ material
• Enostavno recikliranje
• Boljša integriteta kot pri PET (boljši material za shranjevanje izdelkov, ki so občutljivi na oksidacijo - eterična olja, serumi z vitaminom C, izdelki z retinolom)

 

PVC (polivinil klorid)

• Trdoživ, bolj odporen na ostre okoljske pogoje kot PET
• Manj občutljiv na oksidacijo (ni prepusten za kisik), bolj uporaben za kozmetiko kot PET
• Možnost visoke vsebnosti ftalatov (se dodajo za mehčanje), ki se lahko odpuščajo v izdelek
• Primeren za šampone, olja

 

LDPE (polietilen nizke gostote)

• Fleksibilen material, uporablja se za izdelavo tub
• Pogosto se uporablja v kombinaciji z drugimi za doseganje najboljše stopnje trdnosti, fleksibilnosti in vzdržljivosti
• Za zmanjšanje prepustnosti za kisik se lahko uporablja v kombinaciji z EVOH (etilen vinil alkohol kopolimer)

 

PP (polipropilen)

• Visoka toleranca na toploto (primerno za balzame, pomade, voske)
• Majhna prepustnost za kisik
• Trdnost

 

PS (polistiren)

• Trden material
• Uporaba pri transportu, redko kot primarna oziroma sekundarna embalaža

 

 

Ostala plastika vključno s PETG ( že omenjeno pri PET) in polilaktično (polimlečno) kislino (PLA)

Polimlečna kislina je biopolimer (plastika, ki je narejena iz rastlinskega materiala in ne iz nafte). V samostojni uporabi je zelo krhka, zato se za lažje oblikovanje dodajajo plastifikatorji. Glede prepustnosti za kisik je boljša kot PET in slabša kot PVC. PLA ni odporna na visoke temperature.

Vse omenjene plastike so razgradljive, vendar pa to ne pomeni, da se vsa plastika tudi dejansko reciklira. Vzroki za to so različni, eden od teh je razpoložljivost in oddaljenost reciklažnih obratov od mesta odpadkov. V določenih primerih je lahko finančno ugodnejša izdelava materiala na novo kot pa reciklaža (odvisnost od cen surove nafte). Recikliranje ima tudi omejitve, saj materiala ne moremo reciklirati neštetokrat. Po podatkih iz leta 2013, je Slovenija z 58 % recikliranega in kompostiranega materiala na 3. mestu med državami OECD.

 

Biopolimeri

Biopolimeri se lahko pridobivajo iz koruznega škroba, riževih luščin, bambusa, palmovih listov, sladkornega trsa ali pšenice. Bioplastika temelji na obnovljivih virih,  vendar moramo vseeno paziti, da ne pride do njene prekomerne uporabe, kot se je to zgodilo pri uporabi palmovega olja. Uporaba naravnih virov za pridelavo embalaže namreč tekmuje s pridelavo hrane, saj gre v obeh primerih za izkoriščanje zemlje in vodnih virov. Zanimiv podatek je tudi ta, da lahko etilen, ki je potreben za izdelavo plastike namesto iz nafte pridobivamo tudi naravno in sicer iz sladkornega trsa ali koruze. Ponovno pa se moramo zavedati tudi slabosti naravnega pridobivanja in sicer je to že omenjena konkurenčnost prehrani.

 

Je bioplastika bolje razgradljiva?

Obstaja bioplastika, ki ni biorazgradljiva, na drugi strani pa obstaja tudi plastika, ki temelji na surovi nafti, ki je biorazgradljiva. Razgradljivost plastike je torej odvisna od njene strukture in ne od tega ali je narejena iz obnovljivih ali iz neobnovljivih virov. Biorazgradljivost je  tudi močno odvisna od okoljskih pogojev (temperatura!). Biorazgradljiva plastika je tista, ki se v okolju razgradi. Lahko vsebuje dodatke, ki bodo v določenih pogojih razpadli (UV sevanje, vlaga, vročina).

 

ZANIMIVOST: V prihodnosti embalaža iz gliv?

Na trgu že obstaja embalaža, ki je narejena iz micelija gob. Takšna embalaža bi bila verjetno uporabna za transport izdelkov.

 

---

Viri:

Container and Packaging supply: CPS University, Plasticology 101. https://www.containerandpackaging.com/info/plasticology.asp (2. 9.2017).

Worldwatch Institute: Global Plastic Production Rises, Recycling Lags. Dostopno na naslovu: http://www.worldwatch.org/global-plastic-production-rises-recycling-lags-0  (1. 9. 2017).

Realize Beauty: Plastic and the cosmetic brand. Dostopno na naslovu: https://realizebeauty.wordpress.com/2017/07/12/plastic-and-the-cosmetic-brand/ (1. 9. 2017).

---