KOŽA - 2.del: Kozmetične sestavine za vlaženje kože

V zadnjem prispevku bomo na kratko predstavili nekaj kozmetičnih sestavin za vlaženje kože. Kmalu sledi sklop prispevkov, kjer bomo podrobneje opisali posamezne kozmetične sestavine, kar bo zagotovo koristno znanje za vse ljubitelje in izdelovalce domače kozmetike.

 

 

Vlažilci v kozmetičnih izdelkih

http://health.howstuffworks.com/skin-care/moisturizing/tips/10-tips-for-moisturizing-sensitive-skin.htm

V primeru pomankanja vlage v koži uporabimo ustrezne kozmetične izdelke, ki vsebujejo snovi, ki zmanjšajo TEWL. Kozmetične sestavine za vlaženje imenujemo vlažilci oz. humektanti. Ti delujejo tako, da vežejo vodo iz spodnjih plasti epidermisa ali iz vodne faze kozmetičnega izdelka, v manjši količini tudi iz okolice. Poleg tega tudi zadržujejo vodo v kozmetičnih izdelkih.

 

http://www.neutrogena.co.uk/product-range/neutrogena-norwegian-formulasup%C2%AEsup

 

Verjetno najbolj uporabljen in najbolj znan vlažilec je glicerol. Glicerol je naravna sestavina kože, ki je ne štejemo k naravnem vlažilnem faktorju (NMF) vendar močno vpliva na hidratiranost kože.

Hialuronska kislina je prav tako pogosto uporabljena v izdelkih za vlaženje kože (krajši fragmenti-hidolizati), saj ima izredne vlažilne sposobnosti in jo tako kot glicerol najdemo v naši koži. Sestavlja večji del dermisa (usnjice) najdemo pa jo tudi v epidermisu.

V prejšnjem prispevku smo omenili vlogo ceramidov in negativni vpliv, ki ga ima njihovo pomanjkanje v koži. Zaradi tega se pogosto uporabljajo v kozmetičnih izdelkih za izboljšanje hidratiranosti kože. Za učinkovito delovanje je potrebna mešanica ceramidov, holesterola in prostih maščobnih kislin.

 

Še nekaj pogosto uporabljenih vlažilcev:

• sestavine NMF: sečnina, pirolidonkarboksilna kislina, mlečna kislina,
• pantenol,
• propilen glikol in butilen glikol,
• sorbitol,
• aloe vera, alantoin, honeyquat.

http://www.stylecraze.com/articles/amazing-benefits-of-aloe-vera-for-skin-hair-and-health/#gref

Je koža lahko preveč hidratirana?

Koža ne sme biti niti preveč niti premalo hidratirana. Optimalna vsebnost vode v epidermisu je 10-20 %  (o tem smo govorili že v prvem sklopu, kjer smo našteli dejavnike, ki vplivajo na barierno funkcijo kože). O pomanjkanju hidratacije smo že govorili, v primeru prevelike hidratiranosti pa pride do nabrekanja korneocitov (lažji vdor snovi) in porušenja barierne funkcije.  Premalo hidratirana koža je na videz luskasta, preveč hidratirana pa nagubana. Za pravilno nego kože moramo dobro poznati naš tip kože in temu primerno izbrati kozmetične izdelke. Poznamo veliko sestavin za vlaženje, zato se je marsikdaj težko izbrati optimalne sestavine za našo kožo. Zavedati se moramo tudi dejstva, da imamo lahko hkrati mastno in suho kožo, čeprav se to marsikomu zdi nasprotujoče. V naslednjih sklopih prispevkov bomo več povedali o  kozmetičnih sestavinah in si pogledali različne primere neravnovesja kože.

 

Vir:

Barel A.O.,  Paye M., Maibach H.I. (ed.) Handbook of cosmetic science and technology. 2th ed. New York. Informa Helathcare USA.  2006: 265-281

Verdier-Sévrain, S., Bonté, F. Skin hydration: a review on its molecular mechanisms. Journal of Cosmetic Dermatology. 2007: 6; 75–82.